ACT LOGO.jpg
 

PSIHOLOŠKA FLEKSIBILNOST

delovanje v smeri lastnih vrednot

ACT model psihološke fleksibilnosti povezuje štiri ključna področja delovanja ACT Centra: vrednote, prožnost (ang. resilience), dobro počutje (ang. well-being) in učinkovitost (ang. performance) . Delujemo na vzrokih, uspešnost je mogoče pričakovati že na kratki rok, predvsem pa na dolgi rok.

OSVOBODITE SE iz ujetosti
v težke misli, občutke, čustva & spomine z razvojem

PSIHOLOŠKE FLEKSIBILNOSTI.

FLEKSIBILNOST na KRATKO: spremenljivost, nestalnost - sposobnost spreminjanja obstoječega vêdênja, navad, rutine, običajev, vzorcev v željeno smer (vrednote).

V splošnem je fleksibilnost sposobnost spreminjanja lastnega vedenje in vedenja drugih v smeri vrednot. Gre za sposobnost, da smo pripravljeni na spremembe (razvoj) in da začnemo in vzdržujemo učinkovite aktivnosti, ki jih vodijo vrednote, hkrati pa se v celoti vključimo v življenje v prijetnih in predvsem težkih situacijah. Fleksibilnost nam omogoča, da zavestno, z odprtostjo in osredotočenostjo razvijamo spretnosti in veščin pri sebi in pri drugih. Razvoj fleksibilnosti zahteva samozavedanje, osebnostni vpogled in samoregulacijo. Gre za psihološko sposobnost, da smo hkrati »tukaj in zdaj«, se »odpremo« in »naredimo tisto, kar je pomembno«. Tako lahko delujemo »premišljeno« in učinkovito na osnovi naših temeljnih vrednot. Termin izhaja iz t.i. modela »hexaflex« na katerem temeljijo vedenjski procesi v okviru ACT-a. Gre za skupek miselnih in vedenjskih veščin (biti tukaj in zdaj, biti odprt do zunanjega sveta in delati tisto, kar je pomembno in kar lahko spremenimo v smeri smiselnega, polnega in srečnega življenja), ki vodijo v spremembo obstoječe vedenja in podpirajo vsestransko dobro počutje, psihološko prožnost in učinkovitost na individualni in organizacijski ravni. Bolj kot smo psihološko fleksibilno, bolj smo prožni in lažje razvijamo še druge spretnosti in veščine, ki jih potrebujemo za boljše počutje, učinkovitost, zdrave odnose, izpolnitev lastnega poslanstva, zmanjšanje stresa, dobro fizično in psihično zdravje in manjšega tveganja za depresijo ali zasvojenost oz. na splošno za več osebne sreče in vitalnosti. Psihološka fleksibilnost vključuje sposobnost vzpostavitve stika s sedanjim trenutkom, hkrati pa spreminjati vedenje tako, da je v skladu z osebnimi vrednotami. Procesi psihološke fleksibilnosti vključujejo: 1.ostati odprt in biti pripravljen doživeti vse vrste misli, občutkov in čustev, 2.distanciranje od »lepljivih« misli, 3.povezovanje z občutkom jaz kot »doživljatelj«, 4.prisotnost v sedanjem trenutku (čuječnost), 5.opredelitev osebnih vrednot, talentov, prednosti in ranljivosti ter 6.opredelitev in izpolnjevanje zastavljenih ciljev (zavzetost); Psihološko fleksibilni ljudje so sposobni zavestno s svojo odprtostjo in osredotočenostjo spreminjati lastno vêdênje, miselne vzorce in celo prepričanja ter hkrati biti dejavni/učinkoviti v skladu s svojimi vrednotami. Posledično so bolj samozavestni, imajo zdrave odnose in razmerja, so izpostavljeni manjšim psihosocialnim tveganjem in tveganjem za duševne motnje (anksioznost, depresija, odvisnosti ipd.). Posamezniki z visoko ravnjo psihološke fleksibilnosti so tudi bolj zmogljivi, angažirani, vitalni ter učinkoviti in hkrati občutijo manj stresa, se bolje počutijo in imajo občutek izpolnjenosti. S treningom psihološke fleksibilnosti se izboljša čustvena inteligenca in kognitivna sposobnost preudarne presoje pogojev in okoliščin za dobre odločitve in aktivnosti v smer polnega, smiselnega in srečnega življenja. Povedano preprosto, psihološka fleksibilnost nam omogoča biti tukaj in zdaj, da se odpremo in naredimo tiso, kar je pomembno v smeri smiselnega, polnega in srečnega življenja. Primerjava fizične in psihološke fleksibilnosti Športniki se dobro zavedajo, da povečana telesna prožnost zmanjšuje tveganja za fizične poškodbe neglede na športno disciplino. Veliko se jih ukvarja z jogo, da bi povečali stopnjo prožnosti svojega telesa. Podobno se z višjo ravnjo psihološke prožnosti zmanjša tveganje za psihične/duševne »poškodbe«. Da bi bili bolj psihološko prožni, se je potrebno ukvarjati z »jogo psihe«. Vsaka športna disciplina zahteva specifične psihomotorične spretnosti in veščine: motorika, pozornost, zaznavanja, fizično pripravljenost, kondicija, ipd.. Če se ne prilagodimo zahtevam posamezne športne discipline, se poveča tveganje za fizične poškodbe. Podobno je pri psihološki fleksibilnosti. Če svojega vêdênja nismo sposobni spreminjati oz. prilagajati določeni situaciji, povečamo tveganje za psihične »poškodbe«.

ZAKAJ - KRMILO točka odločitve.jpg

1. VREDNOTE

Vrednote imajo v težkih situacijah vlogo
smerokaza, krmila in sidra.

 

Kaj so VREDNOTE in zakaj so vrednote pomembne?

 

Z razjasnitvijo svojih/organizacijskih vrednot najdemo svoj ZAKAJ, svoj SMISEL oz. tisto kar nam je POMEMBNO v življenju, za kar se je vredno zavzemati, prizadevati, truditi in posvetiti svoj čas. Vrednote so podlaga za določitev smiselnih ciljev na osebnem ali poslovnem področju. V težkih situacijah imajo vlogo »sidra«. Z razjasnitvijo vrednot lahko hitro usmerimo svojo pozornost v aktivnosti, ki nam dajejo smisel. Tako se ne ujamemo in zlijemo s težkimi mislimi, občutki, čustvi, spomini, zaznavami, itd. Koristno delovanje v pravo smer ima za posledico rezultate, ki si jih želimo ali jih potrebujemo kot oseba kakršna hočemo biti. Ko živimo v skladu s svojimi resničnimi vrednotami, čutimo, da izpolnjujemo svoj najgloblji namen v življenju.

vrednote rumena.jpg

Vrednosti je najbolje primerjati z življenjskimi/organizacijskimi navodili in ne s cilji. Vrednote predstavljajo stalno usmeritev in jih ni mogoče nikoli uresničiti (tako kot cilje). Na primer, lahko dosežemo cilj »kupiti nov klavir«, nikoli pa ne dosežemo vrednote »ustvarjalnosti«. Slednje vključuje stalen proces angažiranja.

 

Vrednote nas spominjajo na osebo, kakršna želimo biti. Lahko jih razumemo kot motive ali motivacijske cilje na zelo visoki ravni splošnosti. Osredotočenost na vrednote nam pomagajo jasno razumeti, kaj nam je najpomembnejše. Vpogled v naše vrednote nam lahko pomaga pri odločanju in (ponovnem) pridobivanju občutka smisla in namena življenja. Vrednote so tudi plodno izhodišče za postavljanje CILJEV. Če naši cilji odražajo naše vrednote, je večja verjetnost, da bodo povečali zavzetost/predanost in izboljšali naše dobro počutje, ko jih dosežemo.

 

Vrednote dajejo aktivnostim smisel in so vir zavzetosti in motiviranosti za opravljanje aktivnosti. Bolj kot vemo zakaj nekaj počnemo, bolj smo motivirana in težimo k učinkovitem opravljanju aktivnosti. V ACT Centru vam bomo s pomočjo orodij in vodenim procesom pomagali razjasniti vaše vrednote, da boste lahko našli vaš ZAKAJ.

2. PROŽNOST

ang. resilience

»Prebrodite težke čase s krepitvijo prožnosti in ostanite brez psihičnih ali organizacijskih poškodb.«

Resilience.png
 

PROŽNOST na KRATKO: elastičnost, gibčnost, lahkotnost, prilagodljivost razmeram, sposobnost povrnitve v prvotno »dobro« stanje/počutje;

 

Prožnost (ang. resilience):

  • CILJ: obvladovanje težkih situacij in stresa

  • KAKO: »odskočiti nazaj« v dobro stanje

 

Prožnost izhaja iz latinske besede »resilire«, kar pomeni »odskok« ali »odskočiti nazaj« po stresnih, težkih dogodkih/situacijah. Gre za zmožnost, da nas večje obremenitve (psihične ali fizične) ne poškodujejo in da smo sposobni hitre vzpostavitve prvotnega dobrega stanja, ki je bilo pred stresno situacijo. Evolucijsko gledano, gre za najpomembnejšo veščino, ki je človeku omogočila preživetje.

Višja je raven PSIHIČNE FLEKSIBILNOSTI,
večja je naša PSIHIČNA PROŽNOST.

Angleški termin »resilience« v slovenščini še nima enotnega poimenovanja, zati se v slovenščino prevaja z različnimi termini, odvisno od disciplinarnega-strokovnega področja. V strokovni literaturi najdemo prevode kot so »odpornost«, »prožnost«, »vzdržljivost«, »prilagojenost«, pa tudi »trdoživost«, najdejo se še tudi drugi prevodi. V ACT Centru uporabljamo termin »prožnost«, saj se najbolj približa samemu jedrnemu pomenu in vsebini koncepta. Današnji svet se zelo hitro spreminja, veliko je eksogeni gospodarskih (npr. zelo hiter razvoj tehnologije, finančne krize, pomanjkanje virov, energetska negotovost, ipd.), okoljskih (klimatske spremembe, onesnaženja, oslabele ekosistemske storitve, zmanjšana biodiverziteta, ipd.) in družbenih (prekomerna razslojenost, neenakost, zdravstvene epidemije COVID-19, politične krize, ipd.) dejavnikov, ki močno vplivajo na naše življenje in poslovanje organizacij. Da bi lahko sledili tem spremembam, se je potrebno prilagajati na okoliščine s tem, da spreminjamo svoje navade, rituale, miselne vzorce, celo svoje vedenje in tudi prepričanja. Bolj kot smo prožni/fleksibilni, lažje prepoznavamo in sprejemamo izzive, obvladujemo tveganja, postavljamo prave cilje in se učinkovito izogibamo pastem. Koncept je v zadnjih letih močno pridobil na priljubljenosti, a je pogosto napačno razumljen. V splošnem je prožnost sposobnost (kapaciteta) sistema, naj bo to posameznik, organizacija, gospodarstvo, mesto ali gozd, da se sooči s obremenjujočimi spremembami, vendar se kljub temu še vedno naprej razvija. V širšem pomenu gre za to, kako lahko ljudje ali narava razumemo šoke in motnje, kot sta na primer finančna kriza ali podnebne spremembe, da spodbudimo prenovo in inovativno razmišljanje.

Osvoboditev rumena.jpg

3. DOBRO POČUTJE

ang. well-being

»Dobro psihofizično zdravje, vitalnost in kondicija so pogoj za samo-učinkovitost v smeri lastnih vrednot.«

 

Ker je velika večina bolezni (psihosomatske in somatoformne) zelo povezana s psihičnim/duševnim stanjem, se s krepitvijo psihološke fleksibilnosti izboljša vitalnost, fizično in duševno zdravje, imunski sistem in splošna raven razpoloženja.

 

Čuječnost

Čuječnost igra ključno vlogo pri psihološki fleksibilnosti: omogoča nam, da smo v stiku in delujemo v skladu s svojimi vrednotami (tudi, ko smo po pritiski in stresom). Pomaga nam, da smo zbrani in se osredotočimo na aktivnosti, da jih lahko čim bolj učinkovito opravimo. Čuječnost brez vrednot je kot ladja brez krmila.

Odprtost & sprejemanje

CILJ: osvoboditev  iz ujetosti v težke misli, čustva, občutke, spomine

Česar ne moremo spremeniti ali nanj nimamo vpliva je potrebno sprejeti in dopustiti. Za to potrebujemo sposobnost odrekanja, potrpežljivosti, doraslost za dopuščanje drugačnosti, kljub temu, da nam ni všeč, ter sposobnost odpuščanja sebi in drugim. Bolj kot obsojamo nastalo situacijo (svojo trenutno »lokacijo«), druge ljudi ali celo sebe, težje se bomo premaknili naprej. V primeru, ko nismo pripravljeni sprejeti svoje trenutno pozicije, običajno začnemo »bežati« ali pa se »boriti«, kar nam po nepotrebnem vzame veliko energije in časa, ki bi ga lahko namenili za premike, spremembe v želeno, pravo smer. Potrebno je razumeti, da so določene pozitivne lastnosti/dogodki neposredno povezani z negativnimi. Spretnosti in veščine ki prispevajo dobremu počutju: Ključne spretnosti in veščine vertikalnega razvoja oz. veščine psihološke fleksibilnosti na katere se v ACT Centru osredotočamo so prožnost in prilagodljivost, osvoboditev iz ujetosti v težke in »lepljive« misli, čustva, občutke in spomine, pozornost – osredotočenost, čustvena inteligenca, meditacija – čuječnost – stik s samim seboj, avtonomnost, vztrajnost, radovednost, raziskovalnost, zavzetost, odgovornost, potrpežljivost, odprto-miselnost, sprejemanje in povezovalnost (namesto izključevanja), pristnost, avtentičnost, ravnovesje, zavedanje & samo-zavedanje, ipd. Z razvojem in uporabo teh spretnosti in veščin občutimo več sreče, zadovoljstva ter duševnega zdravja. Z zavedanjem samega sebe lažje uporabljamo nove veščine in se hkrati »osvobodimo« navezanosti na ustaljene navade. Samo vertikalne veščine ne zagotavljajo spretnosti/veščin, povezanih z novim vedenjem, zato je običajno, da se vertikalni treningi kompetenc prepletajo s horizontalnimi. Spreminjanje vedenja zahteva vertikalno rast, horizontalne spretnosti/veščine in procese, ki jih podpira vedenjska znanost.

4. UČINKOVITOST

ang. performance

»Učinkovitost predstavlja našo zmogljivost opravljanja zastavljenih aktivnosti, kot se želi, pričakuje. Z drugimi besedami, učinkovitost pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški.«

KAKO - kolesje1 rumena.jpg
 

CILJ: prenehati delati tisto, kar ne deluje

Da bi lahko dosegli tisto kar želimo, moramo biti motivirani, zavzeti, razvijati potrebne spretnosti in veščine in narediti prostor za nove izkušnje in priložnosti. Ko prenehamo delati tisto kar ne deluje, si tako pridobimo potreben čas in energijo, za spremembe v smeri željenih ciljev.

 

V ACT Centru se osredotočamo na slednje strategije spodbujanje učinkovitosti:

  1. Postavljanje ciljev (v skladu z vrednotami) za uresničitev POTENCIALOV: prepoznavanje in uporaba prednosti, da bi izkoristili priložnosti

  2. Izogibanje PASTEM: prepoznavanje in minimiziranje slabosti in izogibanje zaznanim grožnjam

  3. Prepoznavanje in sprejemanje IZZIVOV: premagovanje slabosti tako, da izkoristimo priložnosti

  4. Obvladovanje TVEGANJ: uporaba prednosti, da bi se izognili grožnjam

 

Spretnosti in veščine ki doprinesejo učinkovitosti:

Pri spodbujanju samo-učinkovitosti so ključne operativne oz. horizontalne spretnosti in veščine ali t.i. »mehke veščine« (ang. soft skills). V ACT Centru se osredotočamo na upravljanje s tveganji, organiziranost & načrtovanje (določanje prednosti/prioritet, upravljanje časa), logično & ustvarjalno razmišljanje, verbalna komunikacija & jasno izražanje in dajanje povratnih informacij, obvladovanje konfliktov, poslušanje informacij iz okolja, timsko delo, mediacija, kooperativnost, zanesljivost, iznajdljivost, usmerjenost k rezultatom, inovativnost – domiselnost, ipd.

vaga.png

3. & 4. ravnovesje med
DOBRIM POČUTJEM in UČINKOVITOSTJO

»S prizadevanji za operativno učinkovitost se pogosto pozabi na dobro počutje in zdravje.«

 

Učinkovitost na račun dobrega počutja privede do neravnovesja in tveganja za slabo razpoloženje in kasnejšo neučinkovitost, na dolgi rok pa celo do tveganja za psihofizično zdravje, psihosomatske in somatoformne motnje. Z dolgotrajnim vztrajanjem v stanju neravnovesja tako tvegamo slabo počutje, zdravje in hkrati neučinkovitost.

Po drugi strani je dejstvo, da bolj kot smo učinkoviti, več časa nam ostane, ki ga lahko namenimo aktivnostim, ki krepijo dobro počutje, vendar ne na račun učinkovitosti. Ravnovesje med obema pojmoma je zato zelo pomembno, omogoča pa ga naša psihološka fleksibilnost in prožnost.

VERTIKALNI & HORIZONTALNI RAZVOJ

V okviru krepitve psihološke fleksibilnosti v ACT Centru spodbujamo vertikalni in horizontalni razvoj posameznikov/organizacij. Oba razvoja sta del procesov v sklopu krepitve psihološke fleksibilnosti (po modelu ACT).

vertikala horizontala področja.png

VERTIKALNI RAZVOJ
dobro počutje

Toka zavesti in informacij omogočata »spoznavanje« novih ravni realnosti in s tem doseganje novega znanja. Tok zavesti prehaja skozi različne ravni zaznavanja, prav tako kot tok informacij, ki teče skozi različne ravni realnosti. V ACT Centru spodbujamo klientovo sposobnost odkrivanja svojih novih ravni zaznavanja, da bi dosegli različne ravni realnosti in tako našli različne možne rešitve. Več kot imamo možnih rešitev, svobodnejše in boljše so naše odločitve.

 

Področja:

  1. pozornosti – osredotočenosti (čuječnosti)

  2. miselnih vzorcev – prepričanj, interpretacij

  3. motivacije – razlogi, potrebe, koristi

  4. občutki, čustva

  5. značajske prednosti in slabosti posameznika

  6. osebne vrednote

 

Cilj: osvoboditev iz ujetosti v težke in »lepljive« misli, čustva, občutke in spomine & novo vedenje v smeri lastnih vrednot

 

Vertikalne veščine/spretnosti:

  • prožnost - strategije obvladovanja stresa, strahu, težkih situacij in samoregulacija

  • veščine čuječnost, stik s samim seboj, samozavedanje, sočutje do sebe/drugih

  • odprtost & sprejemanje,

  • zavedanje samega sebe in drugih

  • osredotočenost na aktivnosti v smeri lastnih vrednot,

  • avtonomnost, pristnost, avtentičnost

  • osvoboditev iz ujetosti v težke in »lepljive« misli, čustva, občutke in spomine

 

Vrednote: smisel, zadovoljstvo, optimizem, motiviranost, vitalnost, pristnost, psihofizično zdravje, sreča, ipd.

Dobro počutje je PREDPOGOJ za učinkovitost v smeri vrednot.

HORIZONTALNI RAZVOJ
učinkovitost

Pri iskanju rešitev za posamezno organizacijo/posameznika v ACT Centru prečkamo disciplinarne meje, da bi našli kar najboljše celostne rešitve na večih ravneh delovanja organizacij. Pri tem se osredotočamo na tok notranjih in zunanjih informacij. V okviru storitev »vodenja ORGANIZACIJE« v ACT Centru  sodelujemo z organizacijami pri odkrivanju novih ravni zaznavanja obstoječih problemov in rešitev. Več kot imamo možnih rešitev, svobodnejše in boljše so odločitve za organizacijo.

 

Področja:

  • samo-učinkovitost

  • timska/organizacijska učinkovitost

 

Cilj: prenehati delati tisto, kar NE deluje

 

Vertikalne veščine/spretnosti:

  • razvoj operativnih spretnosti »soft skills«,

  • samo-učinkovitostjo,

  • osebnostni vpogled v lastne prednosti in slabosti,

  • samo-aktualizacija,

  • večja učinkovitost ob hkratnem boljšem počutju,

  • soočanje z obremenitvami,

  • ciljna usmerjenost,

  • strokovnost,

  • sposobnost obvladovanja tveganj,

  • veščine komuniciranja,

  • inovativnost;

 

Vrednote: prispevanje, kooperativnost in sodelovanje, kolegialnost, disciplina in urejenost, zanesljivost in odgovornost, operativne spretnosti, strokovnost