V splošnem je fleksibilnost sposobnost spreminjanja lastnega vedenje in vedenja drugih v smeri vrednot. Gre za sposobnost, da smo pripravljeni na spremembe (razvoj) in da začnemo in vzdržujemo učinkovite aktivnosti, ki jih vodijo vrednote, hkrati pa se v celoti vključimo v življenje v prijetnih in predvsem težkih situacijah. Fleksibilnost nam omogoča, da zavestno, z odprtostjo in osredotočenostjo razvijamo spretnosti in veščin pri sebi in pri drugih. Razvoj fleksibilnosti zahteva samozavedanje, osebnostni vpogled in samoregulacijo. Gre za psihološko sposobnost, da smo hkrati »tukaj in zdaj«, se »odpremo« in »naredimo tisto, kar je pomembno«. Tako lahko delujemo »premišljeno« in učinkovito na osnovi naših temeljnih vrednot. Termin izhaja iz t.i. modela »hexaflex« na katerem temeljijo vedenjski procesi v okviru ACT-a. Gre za skupek miselnih in vedenjskih veščin (biti tukaj in zdaj, biti odprt do zunanjega sveta in delati tisto, kar je pomembno in kar lahko spremenimo v smeri smiselnega, polnega in srečnega življenja), ki vodijo v spremembo obstoječe vedenja in podpirajo vsestransko dobro počutje, psihološko prožnost in učinkovitost na individualni in organizacijski ravni. Bolj kot smo psihološko fleksibilno, bolj smo prožni in lažje razvijamo še druge spretnosti in veščine, ki jih potrebujemo za boljše počutje, učinkovitost, zdrave odnose, izpolnitev lastnega poslanstva, zmanjšanje stresa, dobro fizično in psihično zdravje in manjšega tveganja za depresijo ali zasvojenost oz. na splošno za več osebne sreče in vitalnosti. Psihološka fleksibilnost vključuje sposobnost vzpostavitve stika s sedanjim trenutkom, hkrati pa spreminjati vedenje tako, da je v skladu z osebnimi vrednotami. Procesi psihološke fleksibilnosti vključujejo: 1.ostati odprt in biti pripravljen doživeti vse vrste misli, občutkov in čustev, 2.distanciranje od »lepljivih« misli, 3.povezovanje z občutkom jaz kot »doživljatelj«, 4.prisotnost v sedanjem trenutku (čuječnost), 5.opredelitev osebnih vrednot, talentov, prednosti in ranljivosti ter 6.opredelitev in izpolnjevanje zastavljenih ciljev (zavzetost); Psihološko fleksibilni ljudje so sposobni zavestno s svojo odprtostjo in osredotočenostjo spreminjati lastno vêdênje, miselne vzorce in celo prepričanja ter hkrati biti dejavni/učinkoviti v skladu s svojimi vrednotami. Posledično so bolj samozavestni, imajo zdrave odnose in razmerja, so izpostavljeni manjšim psihosocialnim tveganjem in tveganjem za duševne motnje (anksioznost, depresija, odvisnosti ipd.). Posamezniki z visoko ravnjo psihološke fleksibilnosti so tudi bolj zmogljivi, angažirani, vitalni ter učinkoviti in hkrati občutijo manj stresa, se bolje počutijo in imajo občutek izpolnjenosti. S treningom psihološke fleksibilnosti se izboljša čustvena inteligenca in kognitivna sposobnost preudarne presoje pogojev in okoliščin za dobre odločitve in aktivnosti v smer polnega, smiselnega in srečnega življenja. Povedano preprosto, psihološka fleksibilnost nam omogoča biti tukaj in zdaj, da se odpremo in naredimo tiso, kar je pomembno v smeri smiselnega, polnega in srečnega življenja. Primerjava fizične in psihološke fleksibilnosti Športniki se dobro zavedajo, da povečana telesna prožnost zmanjšuje tveganja za fizične poškodbe neglede na športno disciplino. Veliko se jih ukvarja z jogo, da bi povečali stopnjo prožnosti svojega telesa. Podobno se z višjo ravnjo psihološke prožnosti zmanjša tveganje za psihične/duševne »poškodbe«. Da bi bili bolj psihološko prožni, se je potrebno ukvarjati z »jogo psihe«. Vsaka športna disciplina zahteva specifične psihomotorične spretnosti in veščine: motorika, pozornost, zaznavanja, fizično pripravljenost, kondicija, ipd.. Če se ne prilagodimo zahtevam posamezne športne discipline, se poveča tveganje za fizične poškodbe. Podobno je pri psihološki fleksibilnosti. Če svojega vêdênja nismo sposobni spreminjati oz. prilagajati določeni situaciji, povečamo tveganje za psihične »poškodbe«.